O agrohomeopatiji

O Agrohomeopatiji sončnice

  • Kaj je agrohomeopatija?
  • Kako deluje agrohomeopatija?
  • Zgodovina agrohomeopatije
  • Razlike med homeopatijo in agrohomeopatijo
  • Kje se pripravljajo agrohomeopatski proizvodi,
    kaj je pri teh postopkih pomembno?

Kaj je agrohomeopatija

Agrohomeopatija je uporaba homeopatije v kmetijstvu in vrtnarjenju za zdravje rastlin in za obvladovanje škodljivcev.

Je način, kjer narava pomaga naravi. Brez kemije! Deluje na principu energijskega vplivanja na biološke procese v rastlinah, lahko tudi pospešuje ali zavira rast rastlin. Omogoča, da rastline postanejo in ostanejo zdrave, njihovo dobro rast in zdrave ter obilne plodove. Z agrohomeopatijo tudi uspešno obvladujemo in preganjamo škodljivce in se pred njimi tudi lahko zaščitimo.

Agrohomeopatija uporablja enaka načela kot homeopatija, le da jih smiselno aplicira na rastline in živali v kompleksnem sistemu vseh kraljestev Narave. Agrohomeopatija neposredno vzpodbuja večjo pridelavo zdravih pridelkov brez uporabe kemijskih sredstev. Je odlična pomočnica v kmetijstvu brez kemije, v vrtnarstvu brez kemije, v cvetličarstvu brez kemije, v ekološkem kmetovanju in vrtnarjenju, v bio kmetovanju in vrtnarjenju.

Agrohomeopatija deluje tudi tam, kjer druge metode v kmetijstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, vrtnarjenju in gozdarstvu odpovejo. Takrat uporaba še močnejše kemije ni nujnost. Lahko uporabite agrohomeopatijo! S tako izbiro dovolite, da narava pomaga naravi vzpostavljati ravnovesje v rastlinah. Posledica takega delovanja so vitalne in odporne rastline, obilni in zdravi pridelki, nižji stroški in večje količine pridelane hrane.

Kako deluje agrohomeopatija

Agrohomeopatija je način zdravljenja, ki v rastlinah krepi in dviguje esenco energije življenja, ter njihove energije uravnoveša. Morda je primerjava delovanja agrohomeopatije s povečevanjem vitalnosti rastlin najbolj primerna. Agrohomeopatski pripravki s svojimi energijami delujejo na biološke procese v rastlinah. Z njimi npr. lahko pospešujemo ali zaviramo rast rastlin. Pri agrohomeopatiji je zelo pomembno, da obravnavane rastline in škodljivce ustrezno obravnavamo v povezavi z njihovim ekosistemom. Le tako zagotovimo, da zdravimo rastline in ne le simptomov, ki jih izkazujejo. Agrohomeopatski proizvodi so homeopatski pripravki za rastline. Homeopatski postopki so za razvoj in za proizvodnjo agrohomeopatskih pripravkov v izvajanju prilagojeni tako, da agrohomeopatsko sredstvo deluje na rastline in na rastlinske škodljivce, na ljudi pa ne. Pri postopku izdelave agrohomeopatskega pripravka gre za to, da iz izbrane izhodiščne rastline, živali ali snovi, z mehansko razgradnjo snovi iz nje v procesu priprave sprostimo energije in jih prenesemo na nosilni medij (voda, alkohol ali laktoza). S temi energijami agrohomeopatski pripravki , ki jih uporabimo za izdelavo pršil ali škropiv, delujejo na rastline ter na njihove škodljivce. S stopnjami redčenja ter hkratnega ritmičnega pretresanja ali potenciranja, pripravimo različne razredčitve oz. potence. Višja je potenca, močnejši so energijski odtisi v njej. Rastline, negovane s takimi pripravki zelo dobro uspevajo, so zdrave , kakovostni in obilni so tudi plodovi.

– V procesu razvoja agrohomeopatskega pripravka moramo energetsko matrico izbranih oz. z agrohomeopatskim proučevanjem določenih pripravkov, prenesti na nosilni medij. Torej materijo razgrajujemo v njeno energijo, le-to pa prenašamo na nosilni medij. Jaz za nosilni medij uporabim določen alkohol v določeni koncentraciji ali laktozo. Vse snovi, ki jih uporabimo mi za pripravo agrohomeopatskih pripravkov Cora agrohomeopathie, ustrezajo kakovostnim zahtevam in standardom evropske ali nemške Farmakopeie. Pri uporabi alkohola gre za namakanje (maceracijo ali izluževanje), pri uporabi laktoze pa gre za trituriranje (posebej določen postopek trenja v terilnici). Pomemben je izbran čas trajanja teh postopkov, ustrezen in stalen ritem, pa tudi nekaj drugih podrobnosti, ki so za dober rezultat nujne. Pri maceraciji in pri izluževanju prenesemo aktivne učinkovine iz matične rastline na topilo. Ta postopek je zelo pomemben, saj se že v tem procesu v postopkih redčenja in ritmičnega trenja dogaja razgrajevanje materije v njeno energijo. Sledi priprava matične tinkture, iz katere se potem v proizvodnji agrohomeopatskega pripravka, delajo v homeopatske potence. Potenciranje oz. redčenje je genialen proces, ki ga je uzakonil oče homeopatije Samuel Hahnemann. Namen potenciranja je, da se v mešanici izbrane potence sprosti vsa moč

V nadaljevanju – torej v samem proizvodnem postopku redčenja in potenciranja je pomembno precizno upoštevanje predpisanih masnih razmerij med topljencem in topilom. Pomembno je npr. tudi ustrezno število vsakokratnih pretresanj. Prav tako je pomembno, da se vsa pretresanja opravijo ročno. Za agrohomeopatijo je pomembno, da strokovnjak glede na rastlino ali škodljivca izbere pravilno potenco ali ustrezno kombinacijo teh potenc. Le-ta mora učinkovati na rastlino ali škodljivca in biti za ljudi in za domače živali popolnoma neškodljiva. Pogosta je uporaba kompleksov, kar pomeni, da agrohomeopatski pripravek vsebuje več agrohomeopatskih učinkovin v določenih potencah. Pri vseh teh opravilih velja pravilo, da jih sme izvajati samo popolnoma mirna in miselno prazna oseba. Da to osebje zmore, mora biti ustrezno izurjeno, v dobri kondiciji, ljudje morajo biti zadovoljni in predani delu. Predvsem se morajo zavedati pomembnosti dela, ki ga opravljajo in pomena lastne uravnovešenosti. Zato so izjemno pomembni odlični delovni pogoji in tudi odlični odnosi med osebjem. Vse to in še več, vpliva na učinkovitost agrohomeopatskega pripravka ter na njegovo kakovost.

Zgodovina Agrohomeopatije

Agrohomeopatija je bila po navedbah literature, poznana že Darwinu. Poznali so jo alkenmisti, ki so prakticirali s homeopatijo in tudi z agrohomeopatijo. Že Paracelius je omenjal agrohomeopatijo oz. njene učinke na rastline. Ostanke homeopatskih pripravkov je zlival kar med svoje rastline. Čez čas je opazil, da rastline,med katere je vlival agrohomeopatske pripravke, rastejo drugače kot ostale rastline. Zapisal je, da imajo homeopatski pripravki učinek na rast rastlin. Rudolf Steiner je po virih iz literature urejal biblioteko Paraceliusa. Zagotovo je poznal njegove zapisane izsledke. Poznan je kot utemeljitelj biodinamike. Homeopatijo je utemeljil Hahnemann. Poznano je predvsem njegovo prvo načelo »Similia similibus centur« oz. »Podobno zdravi podobno«. Homeopatija je pridobila na večji veljavi po Hahnemmanovi smrti. Tudi agrohomeopatija je poznana in bolj uporabljena na drugih celinah: v Indiji, Avstraliji, tudi v Afriki. Manj je o njeni uporabi in predvsem o izdelovanju agrohomeopatskih pripravkov slišati iz Evrope. Delamo s ciljem, da bo Cora agrohomeopatija to dejstvo uspešno spremenila.

Razlike med homeopatijo in agrohomeopatijo

Homeopatija je namenjena zdravljenju ljudi. Za učinkovite homeopatske rešitve je izjemno pomemben odnos, ki ga homeopat vzpostavi s pacientom. Agrohomeopatija je namenjena zdravjenju rastlin in preganjanju škodljivcev. Za učinkovite agrohomeopatske rešitve je izjemno pomemben odnos, ki ga vzpostavi agrohomeopat z obravnavanim ekosistemom, z rastlinami oz. škodljivci v njem. Agrohomeopatski proizvodi morajo biti učinkoviti za rastline ter za preganjanje škodljivcev. Na človeka in na domače živali ne smejo vplivati.

Kje se pripravljajo agrohomeopatski proizvodi, kaj je pri teh postopkih pomembno?

Agrohomeopatski proizvodi se izdelujejo v ekosistemu in v laboratoriju. V ekosistemu je potrebni podrobno opazovanje oz proučevanje tako obravnavanega problema z rastlino ali škodljivcem, kot tudi medsebojnih relacij, ki jih imajo med sabo rastline, živali, zemlja oz. tla, lega površine in druge okoliščine ter posebnosti. Rastlino ali škodljivca, ki ga proučujemo, moramo dobro poznati. Vse to je potrebno, da izberemo pravilne vhodne snovi ali rastline za naš agrohomeopatski pripravek. Ko te določimo, moramo proučiti, kateri način priprave matične tinkture bo za naš primer agrohomeopatije, najbolj učinkovit. Iz ustrezne potence matične snovi v topilu, pripravimo matično tinkturo. To je strokoven postopek, pomembne so natančne zatehte in pravilna razmerja topila in topljenca. Tudi koncentracija topila (npr. alkohol v vodi) je zelo pomembna. Ko imamo matično tinkturo, in ko smo določili ustrezne potence, sledi postopek potenciranja. Pri vsaki potenci je število pretresanj ciljno določeno. Vsi postopki pripravljanja agrohomeopatskega pripravka morajo potekati v tišini in koncentraciji. Uporaba strojnega pretresanja ni dovoljena, saj elekto-magnetna sevanja slabijo delovanje homeopatskih ter agrohomeopatskih pripravkov. Oseba, ki pripravlja agrohomeopatski pripravek, mora biti umirjena in v času tega dela tudi »miselno prazna«. Posveti in preda naj se ritmu pretresanja potenc. Pri pripravi naših agrohomeopatskih pripravkov (blagovna znamka Cora agrohomeopathie), popolnoma upoštevamo te zahteve in tudi ritme Kozmosa. Zato v dneh, ko so konstelacije planetov za pripravo agrohomeopatskih proizvodov neugodne, priprava matičnih tinktur in proizvodnja agrohomeopatskih pripravkov, ne potekata. Ljudje, ki agrohomeopatske proizvode uporabljajo, tudi sodelujejo v tem enkratnem procesu vzpostavljanja ravnovesja v obravnavanem ekostistemu. Iz agrohomeopatskega pripravka pripravijo svoje škropivo (za zunanjo uporabo) ali svoje pršilo (za uporabo v stavbah, seveda tudi v bivalnih prostorih).  V navodilu so priporočila za pripravo škropiva oz. pršila ter za opravljanje dinamiziranja(ritmičnega pretresanja) zmesi agrohomeopatskega pripravka in vode. Človek naj bo pri tem delu umirjen, skoncentriran na svoje opravilo. Začutil bo, koliko pretresanj ter kakšen ritem potrebuje njegovo škropivo, da bo idealno za rešitev obravnavanega problema. V agrohomeopatiji je potrebno svojim občutkom dati prav- prav jih je zaznati ter tudi upoštevati. Dobro je, da se vsak uporabnik agrohomeopatskih pripravkov zaveda, da s svojim sodelovanjem ne pripravlja le svojega agrohomeopatskega škropiva, ampak da s tem procesom vedno dejansko sodeluje pri vzpostavljanju ravnovesja na Zemlji.