Vedeti moraš: Ko uspejo požrtvovalni ljudje ustaviti požar, ko dež omili sušo, ko temperature vsaj nekoliko padejo, še vedno gori in to nam pod nogami! DOBESEDNO!
To, spodnjo vsebino naj pozna vsak, v časih suš in vročinskih valov, in seveda po požarih, ko gorijo in zgorijo tudi tla, kot se je zgodilo in se v času mojega pisanja tega prispevka, še dogaja na slovenskem Krasu. Zlasti zate sem jo napisala, če imaš vrt, kmetijo, travnik, gozd, nasad, ohišnico… Ker, če boš škodo skušal popravljati neveden, lahko povzročiš, česar zagotovo nočeš, torej degradiranje in nenaravno spremembo ekosistema. Kajti, ko se spremeni sestava in aktivnost mikrobnih celic in mikrobnih skupnostih v tleh, se spremeni kakovost tal, spremeni se (usahne) rastlinska lastna odpornost rastlin, ki so bila prilagojene na “svoja tla”. Pojavljajo se škodljivci in bolezni, ki so nam bili v preteklosti tuji, nanje naše rastline niso pripravljene… Zato, ko spodaj bereš, da so med sušo, vročino, spremembami svetlobnega sevanja in v požarih tla izgubila svojo naravno živost (= avtentične mikroorganizme, mikrobne skupnosti, rizosfero, fizikalno kemične lastnosti), ne steci takoj po prvo raztopino efektivnih mikroorganizmov, ki se je spomniš, ne polivaj po tleh kar na pamet nečesa, kar ti je nekdo rekel…, čeprav se ti zdi celo strokovnjak. Celo v svetovnem merilu je še dandanes malo CELOVITIH študij, ki obravnavajo hkratno odzivnost talnih mikrobov na sušo, vročino in na spremenjenjeno svetlobno sevanje. Proučila sem eno redkih od takih in nekatere izsledke v tem poljudnem zapisu delim tudi s tabo. Preberi do konca in potlej izberi prvo pomoč, ki bo zares koristila tvojim tlem. Preveč je med nami ljudi, ki kupijo in uporabijo karkoli, da le navidez deluje, v resnici pa tako eden za drugim so-privespajo, da je pri nas vsako leto več tujerodnih rastlinskih škodljivcev in več rastlinaskih bolezni. Ko preberete spodnji tekst, boste vedeli dovolj, da boste znali ločiti zrnje od plevela. Ni dovolj, da po suši pade dež, da temperature nekoliko padejo, da se pogasi požar. Obdržati moramo avtentično rodnost naših tal, s tem bomo omogočili naravno vitalnost in odpornost rastlin in lastno prehransko varnost. Tudi na tvojem vrtu, njivi, v nasadu, sadovnjaku…
ZATO JE TREBA VEDETI, KAJ SE JE V RAZMERAH SUŠE, VROČINE, POŽARA, SPREMENILO V NAŠIH TLEH IN KAKO TO USTREZNO REGENERIRATI.
Glive v tleh opravljajo pomembne ekosistemske storitve: zagotavljajo, na primer, da hranila in ogljik krožijo skozi sistem, da so hranila dostopna rastlinam, da od rastlin v zameno sprejemajo sladkorje in se hranijo z njimi, da s svojimi hifami v tleh vzpostavijo in izvajajo naravni talni internetni sistem, ki omogoča, da ves ekosistem funkcionira v dinamičnem ravnovesju, skladno z naravnim Redom. Kadar je v ekosistemu porušeno naravno energijsko ravnovesje, se med drugim prekinejo naravne talne “internetne povezave” med talnimi mikrobi (glive, bakterije, virusi), okvari in prekine se naravna simbiotska povezava oz. izmenjava med mikoriznimi glivami in rastlinskimi koreninami, dostop hranil je onemogočen tako za zadevne talne glive, kot tudi za rastline. Če naj take rastline preživijo, jim po principih konvencionalnega kemičnega kmetovanja, v tla dodajajo snovi za hrano rastlin. Seveda pa naravnega podzemnega interneta brez koristnih mikroorganizmov tako ni mogoče vzpostaviti, zato so taki ekosistemi oropani naravne živosti, naravne odpornosti, naravne vitalnosti rastlin in tal, Naravnega Reda.
Visoke temperature – vročinski valovi, sevanja sončne svetlobe, določena umetna sevanja, suše, požari, opekline visoke intenzivnosti vplivajo na te zgoraj navedene ekološke storitve, ki jih v Naravi tako popolno ustvarja Naravni Red.
Vročina in svetlobne energije so frekvence, ki poleg številnih drugih naravnih in umetnih frekvenc vplivajo na biološke sisteme v rastlinah in s tem na njihove frekvence. O tem, kako se energije, ki dosegajo Zemljo v zadnjem času spreminjajo, sem veliko pisala tudi v vsebinah med temi objavljenimi prispevki, je pa morda dobro, da si poljuden zapis druge avtorice o tem preberete pod to povezavo.
Kaj se v tleh zgodi med sušo in vročino, kaj je sušni stres, kaj je odlična naravna pomoč, če ni možnosti zalivanja, namakanja? Berite pod to povezavo.
Tako priporočam skladno z Naravnim Redom ravnati po letošnji in vsaki hudi suši, pa tudi med njimi:
Vibracijsko ravnavosje v tleh, lahko naravno, skladno z Naravnim Redom uredite na ta način, življenje avtentičnih mikroorganizmov v tleh pa po tem obudite in ali okrepite tako.
Spodnja vsebina je povzeta po znanstvenem članku: članku: Soil microbial community responses to heat wave components: Drought and high temperature; December 2015, Climate Research 66(3), DOI:10.3354/cr01343 Authors: Annette Bérard, French National Institute for Agriculture, Food, and Environment (INRAE); Meriem BEN SASSI; Aurore Kaisermann, Self-employed; Pierre Renault, French National Institute for Agriculture, Food, and Environment (INRAE)
Vročinski in sušni stres ter spremembe sevanja sončne svetlobe, rastlinam in tlom povzročijo dolgotrajne posledice. Kar se tiče rastlin, jih najprej opažamo kot rumenje listov, ki sami odpadajo, pojavijo se motnje v odpiranju rastlinskih rež, spremeni se rastlinski metabolizem, spojine, ki jih rastline sintetizirajo ob stresu po naravnem redu vabijo škodljivce, ki v naravi uničijo, kar je šibko in bolno, zmanjša ali celo ustavi se fotosinteza, v končni fazi take rastline odmrejo. Porušeno ravnovesje ima signifikanten vpliv tudi na koristne talne mikroorganizme, kar ima lahko dolgoletne in signifikantne posledice. – tako na naravno plodnost tal, na odpornost in vitalnost rastlin, na rastlin Preberite si vsebino pod to povezavo, da boste bolje razumeli, kaj
“ Sušni stres Meteorološka suša je izraz, ki označuje daljša obdobja brez padavin. Sušni stres nastopi, ko pride do pomanjkanja rastlini dostopne vode v tleh in ko vremenske razmere sprožajo nenehno izgubo vode zaradi transpiracije in evaporacije (Jaleel in sod., 2009). Sušni stres vodi do zapiranja listnih rež in zmanjševanja izmenjave plinov. Označuje ga zmanjšanje vsebnosti vode v rastlini, zmanjšanje vodnega potenciala lista in izguba turgorja, zapiranje rež ter zmanjšano povečevanje celic in rasti (slika 5) (Jaleel in sod., 2009). Pri hudem sušnem stresu lahko pride do ustavitve fotosinteze, motenj v metabolizmu in tudi do propada rastline. Sušni stres večinoma zmanjšuje rast listov, kar se kaže kot venenje listne ploskve in sušenje celotnih listov, povzroča slabše razvite generativne organe in zmanjšan ter manj kakovosten pridelek ” Vir: Andreja Sušnik, Tjaša Pogačar: VREMENSKO POVZROČENI STRESI KMETIJSKIH RASTLIN LETA 2010
“Vročinski stres in stres zaradi sprememb svetlobnega sevanja” Vročinski stres lahko rastlinam povzroči hude težave in poškodbe. Največkrat gre za kombinacijo sušnega in vročinskega stresa, saj zgolj visoke temperature zraka ob zadostni oskrbi rastlin z vodo ne vplivajo toliko na rastlinske procese. Ko pa je količina vode omejena, imajo visoke temperature močan vpliv (Machado in Paulsen, 2001). Obeh stresov torej ne moremo povsem ločiti. Previsoke temperature zraka, sploh če trajajo dalj časa, negativno vplivajo na rast in razvoj rastlin, poškodbe pa se kažejo na listih in plodovih. S povečanjem temperatur se poveča kinetična energija molekul v rastlinah, pri tem slabijo vezi, lipidna plast membran pa postane bolj tekoča. Zato se vplivi vročinskega stresa kažejo pri vseh življenjskih procesih, pri presnovi, rasti, razvoju in razmnoževanju. Funkcionalne motnje in pojavljanje poškodb povzročijo že temperature zraka nad 30 °C. Visoke temperature vplivajo na močno izhlapevanje. Morfološke spremembe, ki se pojavijo zaradi vročine, so zmanjševanje listne površine ter spreminjanje odbojnosti in orientacije listov. Nekatere rastline se vročini prilagodijo s tvorbo beljakovin in prilagoditvijo membran, do česar pride razmeroma hitro (v nekaj urah), sprožilec pa je le dovolj visoka temperatura zraka (nad 35 °C). Pogosto se rastline vročini prilagodijo tako, da poskušajo nežnejše dele zaščititi z zvijanjem listov, drugačno orientacijo organov in hlajenjem s transpiracijo. S transpiracijo lahko znižajo svojo temperaturo tudi za 10–15 °C glede na temperaturo zraka, toda le, če so pri tem dovolj oskrbljene z vodo (povzeto po Batič, 2008a). Pojavljajo se ožigi na listih in plodovih. Glavni učinek visokih dnevnih in nočnih temperatur zraka je pospešeno staranje rastlin, vključno s prenehanjem vegetativne in reproduktivne rasti, ustavljanjem fotosintetske dejavnosti in degradacijo proteinov (Al-Khatib in Paulsen, 1984). Vir: Andreja Sušnik, Tjaša Pogačar: VREMENSKO POVZROČENI STRESI KMETIJSKIH RASTLIN LETA 2010
Znanstvene študije dokazujejo, da: “Dejansko suša z visoko temperaturo zelo vpliva na mikrobne skupnosti neposredno s spremembo fizikalnih lastnosti mikroorganizmov. Mikroorganizmi uporabljajo različne fiziološke strategije za preživetje podnebnih obremenitev innekatere populacije uspevajo, medtem ko druge umirajo (Schimel et al. 2007, Allison & Martiny 2008), kar vodi do spremembe sestave mikrobne skupnosti (Acosta-Martinez et al. 2014a,b). Po drugi strani pa suša z visoko temperaturo povzroča tudi spremembe v tleh fizikalno-kemijske lastnosti (Makino et al. 2000, Davidson & Janssens 2006). Mrežna posledica tega je, da lahko tudi ekstremni podnebni dogodki posredno spreminjajo mikrobne skupnosti s spremembami v habitatih mikrobov” (Parker & Schimel 2011, Navarro-García et al. 2012).
Konceptualni okvir, ki shematizira vplive hude suše in visoke temperature na talne mikrobe od celične ravni do ravni ekosistema:
VROČINSKI VALOVI POVZROČAJO: (1) neposredne odzive v mikrobnih celicah, a tudi posredne učinke prek sprememb fizikalnih lastnosti tal in kemijske lastnosti. (2) Sestavo in aktivnost mikrobne skupnosti oblikuje stabilnost mikrobnih populacij na te obremenitve, (3) z možnimi posledicami za delovanje ekosistema, zlasti interakcije med rastlino in mikrobom ter kroženje ogljika (kurziv). Vir: Bérard et al.: Vročinski valovi in mikrobne skupnosti v tleh
NEPOSREDNI UČINKI TOPLOTNIH VALOV NA MIKROBNE CELICE: Mikrobi živijo v tesnem stiku z vodo preko svojih polprepustnih celičnih membran. Med sušnimi dogodki, izguba znotrajcelične vode lahko poškoduje celovitost celice in se lahko v končni fazi izkaže za smrtonosno za celice (Billi & Potts 2002). Poleg tega lahko večina mikroorganizmov prenaša samo temperature pod 40° C.
SUŠA: Dehidracija mikrobom poškoduje nukleinske kisline (Asada et al.1979, Dose et al. 1991), kemičnimi modifikacije (alkilacija ali oksidacija), lomljenje DNK (Dose et al. 1991, Mattimore &Battista 1996). Dehidracija povzroča tudi konformne spremembe beljakovin in omejuje učinkovitost encimov, kar povzroči spremembe v transportnih verigah elektronov, ki povzročijo kopičenje prostih radikalov (Vriezen et al.2007). Kopičenje prostih radikalov med dehidracijo naj bi povzročila denaturacijo beljakovin in peroksidacijo lipidov.
SUŠA SKUPAJ Z VROČINSKIMI VALOVI ima torej na mikro-organizme v tleh izjemen vpliv, povzroča: (1)poškodbe nukleinske kisline, beljakovin, fosfolipidov, (2) poškodbe membrane, izsušitev, (3) spremembe in poškodbe DNK, spremembe genov, (4) kopičenje ribosomov, (5) znotrajcelično kopičenje osmolita, proizvodnjo zunajceličnega polimera – snovi (EPS) (6)sporulacijo in mirovanje, (7)mikrorganizmi oddajajo proteine toplotnega šoka(HSP)
SLEDITE NOVIM OBJAVAM in NAŠI AKTUALNI PONUDBI: –Facebook, –LinkedIn, –Aktualne novice in članki
KORISTNE POVEZAVE IN BLIŽNJICE:
–Splošni aktualni VODNIK ZA ENOSTAVNO IZBIRO PROIZVODOV Cora agrohomeopathie® za Corino zeleno nego – od spomladi do jeseni– v njem najdete večino rešitev za rastline in tla – za vrtnarjenje, za kmetijstvo, zelenjadarstvo, jagodičarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo, pa tudi za okrasne rastline. Za ljubiteljsko uporabo IN ZA PROFESIONALNO UPORABO v KMETIJSTVU IN VRTNARSTVU.
–Celoviti pridelovalni programi s proizvodi Cora agrohomeopathie® (izberete in naročite, kar potrebujete); primerni so za kmete (zelenjadarstvo, poljščine, sadjarstvo, vinogradništvo, vrtičkarje in vrtnarje)
–Nekaj izpostavljenih izkušenj uporabnikov: kmetijstvo, hortikultura
–Referenčna objava KGZS (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije), v njihovi spletni reviji Zelena dežela
in nekaj foto utrinkov
–Slovenska spletna stran,
–Aktualne novice in članki,
–Angleška spletna stran(vsebine na SI in EN spletni strani so različne),
–Facebook,
–LinkedIn,
–O ozadju sprememb, ki nam narekujejo tudi drugačno pridelavo hrane,
–Our e – Library
–O NEKATERIH NAŠIH MEDNARODNIH USPEHIH V NEKATERIH MEDNARODNIH PROJEKTIH
–Corine e-novice (nanje se naročiš, ko izpolniš prijavno okence na spletni strani. Prijavno okence je v desnem stolpcu!
Ph. Agrohom., Ing. Majda Ortan sp,
Šmiklavž 26, 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu,
SI – Slovenija, EU
Kontakti:
T: 070 820 279, Tujina – tel: 00386 70 820 279
